Omemba: Irena Kosovel

»Delitev psihoterapije na dva poklica je dejansko umetna, v praksi si težko predstavljam, kako bi prepoznali, kje je meja med zdravljenjem in lajšanjem težav.«

»Je najpogosteje uporabljena oblika psihoterapije za ljudi, ki imajo resne in hude duševne motnje. Nevarno in škodljivo je pri ljudeh, ki imajo hudo duševno motnjo ali pa duševno motnjo v določeni fazi bolezni, uporabit katerikoli druge, bolj invazivne psihološke terapevtske postopke.«

»Človek bo vedel, pri komu išče pomoč, in kakšne kompetence ta človek poseduje, se pravi, bo lahko prilagodil svoja pričakovanja.«

»Ne najdemo skupnega jezika in namesto da bi podpirali drug drugega in nudili svoje znanje in sposobnost za čim boljšo oskrbo, kjer so potrebe ogromne, želimo druge onemogočiti s kakšno tehnikalijo glede regulacije.«

»Psihoterapevti bi se nekako mogli deliti na tiste, ki bodo lahko obravnavali duševne motnje, in tiste, ki ne.«

»Depresija je ena najpogostejših motenj na svetu. Kdo bo tisti, ki bo kot inšpektor gledal pod prste navadnim psihoterapevtom, da ne bodo obravnavali depresij?«

»Ta zakon odslikava, da imamo ortodoksno linijo psihiatrov in ortodoksne klinične psihologe, ki hočejo na vsak način preprečiti, da bi se vključil še en poklicni profil v zdravstvo.«

»Mi vidimo psihoterapevte kot dodatno moč.«

»Taka oblika izobraževanja ne nudi akademske stopnje izobrazbe, niti ne da javno veljavne listine, ampak je neka vrsta dokvalifikacije, kot smo jo imeli do zdaj.«

»Nemogoče je določiti in ločiti, kaj je lajšanje težav in kaj zdravljenje težav v duševnem zdravju.«

»Predlog zakona je bil podan v javno razpravo ravno na začetku poletnih počitnic, celo v petek popoldne, kar daje slutiti, da si predlagatelj, ministrstvo za zdravje, v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu.«

»Po veliko prelomljenih obljubah in zavlačevanju ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel smo v Sloveniji končno dobili predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti. Vendar pa predlog zakona ocenjujemo kot nesistemski in kontradiktoren, saj je vsebina členov v medsebojnem nasprotju in tudi vsebinsko vsebuje številna strokovna neskladja.«

»Predlog zakona je bil podan v javno razpravo ravno na začetku počitnic, celo v petek popoldne, kar daje slutiti, da si predlagatelj, ministrstvo za zdravje, v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu.«

»Vse to meče sum na to, da je ministrstvo za zdravje podleglo vplivu točno določene interesne skupine.«

»Svetovalci brez opravljenega pripravništva v zdravstvu, brez opravljenega strokovnega izpita v zdravstvu, brez opravljene specializacije v zdravstvu in brez ene ure klinične prakse v zdravstvu ne bi smeli izvajati psihoterapije na račun zdravstvene blagajne.«

»Kako bo prepoznal človeka s psihotično motnjo? Ali ugotovil, da njegovemu pacientu tumor na možganih povzroča spremembe v psihičnih funkcijah? Tega se naučiš na kroženju ob opravljanju specializacije, ko pol leta delaš v Polju in na nevrologiji, zato menimo, da zunaj zdravstva izobraženi kadri ne morejo opravljati psihoterapije na račun zdravstvene blagajne.«

»Razkorak med potrebami na eni strani in nezaposljivostjo teh strokovnjakov v javnem sektorju zaradi neurejene zakonodaje na drugi je preprosto prevelik.«

»Če bo imel težave s kolenom ali srcem, bo najbrž natančno preučil, katerega ortopeda oziroma kardiologa izbrati. To naj velja tudi za glavo oziroma možgane – zaupajmo jo ljudem, ki so za to usposobljeni in ki bodo naše težave obravnavali po najnovejših smernicah.«

»Ko ljudem nudimo pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da so težave rešljive.«

»Z zakonom se zasleduje cilj, da morajo biti storitve zagotovljeno strokovno, kakovostno in varno.«

»Če bo imel težave s kolenom ali srcem, bo najbrž natančno preučil, katerega ortopeda oziroma kardiologa izbrati. To naj velja tudi za glavo oziroma možgane – zaupajmo jo ljudem, ki so za to usposobljeni in ki bodo naše težave obravnavali po najnovejših smernicah.«

»Svetovalci brez opravljenega pripravništva v zdravstvu, brez opravljenega strokovnega izpita v zdravstvu, brez opravljene specializacije v zdravstvu in brez ene ure klinične prakse v zdravstvu ne bi smeli izvajati psihoterapije na račun zdravstvene blagajne.«

»Psihoterapija ni čarobna paličica iz ameriških filmov in ni niti vedno potrebna niti vedno prava pot za reševanje težav. Potrebe po psihoterapiji so prenapihnjene, kar je posledica razraščanja ponudbe storitev, katerih izvajalci psihoterapijo razumejo na ta način, ker jim seveda to finančno ustreza.«

»Razkorak med potrebami na eni strani in nezaposljivostjo teh strokovnjakov v javnem sektorju zaradi neurejene zakonodaje na drugi je preprosto prevelik.«